eudogajanja

posledice vojne in časov miloševiča so v srbiji še vidne. kljub temu, da se sleherna evrpska država sooča z nekaterimi nacionalističnimi gibanji, srbija ostaja zvesta svoji politiki »tujega nočemo, svojega ne damo«. to se zna predvsem pokazati v odnosu do strankarske pripadnosti ter povezave z neodvinostjo kosova. vprašanje, ki se poraja je torej: ali je vredno izgubiti del države v zameno za vstop v elitno druščino evropskih držav? namreč, če bo srbija hotela kdaj postati polnopravna članica eu bo morala to storiti brez kosova. ne predstavljam si, da bi se zgodil preobrat in da bi se kosovo priključilo nazaj k srbiji ter odšlo skupaj s srbijo v eu. tega ne more storiti niti srbska politična elita, kot tudi ne mednarodna skupnost. strah pred karšnimi koli nacionalizmi je prevelik.

četudi ni jasno, kaj se bo zgodilo po volitvah 11. maja, ostaja dejstvo, da eu privlači srbske prebivalce, vendar morda ne toliko kot jih jezi izguba kosova. in tu bodo morali tadičevi demokrati odigrati ključno vlogo in prepričati volivce, da eu prinaša lažje življenje ter dober zaslužek za dobro delo. podzavestno pa je mogoče, da celo sam tadič ne ve, kaj bo storil v primeru zmage, saj mu volivci znajo zameriti vstop srbije v eu brez kosova. to mu že zdaj očita koštunica, ki nedavni podpis sap-a označuje kot narodno izdajstvo. on točno ve, kaj bo storil – v eu srbija ne bo stopila brez kosova. rusija jim je lahko tu v veliko pomoč. kaj pa lahko stori slovenija? vsepovsod je bilo mogoče zaznati, da ima slovenijo veliko možnost posredovanja zaradi poznavanja območja. a interesi velikih sil v eu so tako močnejši, da se slovenija tudi nepriznanju kosova ni mogla odreči, s čimer je jasno škodovala delu gospodarstva. po drugi strani pa je res, da je ravno v času slovenskega predsedovanja srbija podpisala pomembne dokument, ki ji odpira vrata v eu.

slovenija zaradi svoje majhnosti ne zmore konkretnega udejstvovanja v relaciji do pristopanja držav zahodnega balkana k eu. pritrdil pa bom temu, da slovenija zaradi svoje majhnosti ne zmore konkretnega predloga glede pristopanja srbije, ne kosova, k eu. mnenja sem, in kar ocenjujem za enega izmed predlogov slovenije, ki bi ga morala v želji, da bi bil strokovno obravnavan ter tudi sprejet ravno zaradi poznavanja področja, da se srbsko ozemlje (torej severni del kosova) priključi srbiji, medtem ko ozemlje, kjer skorajda ni srbskega prebivalstva, postane nekakšna država v državi in to ne srbije, temveč albanije. eden izmed razlogov, zakaj srbi ne bi hoteli videti kosova v eu, je tudi dejstvo, da bi imel albanski narod kar dve državi v eu.

lž

“evropska unija potrebuje bolj progresiven pristop do zahodnega balkana, potrebuje načrt za celosten razvoj te regije, tako na socialnem, političnem kot tudi gospodarskem področju”, je na današnjem predavanju v ljubljani poudaril podpredsednik socialdemokratov v evropskem parlamentu hannes swoboda in pozval k oblikovanju t. i. ljubljanskega procesa.

kot je dejal, je razočaran tako nad sporočilom, ki ga je v začetku marca predstavila evropska komisija in s katerim naj bi osvetlila evropsko prihodnost zahodnega balkana, kot tudi z zaključki nedavnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov eu na brdu pri kranju. sporočilu komisije po njegovem manjka jasna vizija razvoja zahodnega balkana.

med posameznimi državami zahodnega balkana je swoboda največ pozornosti namenil hrvaški, saj je tudi poročevalec evropskega parlamenta za to državo. kot je poudaril, je za stabilnost celotnega zahodnega balkana bistveno, da vsaj ena država iz te regije v naslednjih letih vstopi v unijo - in to je lahko le hrvaška. realen datum za to je po njegovem konec leta 2011, morda leto 2012. zaradi zapleta z zaščitno ekološko-ribolovno cono (erc) je hrvaška v pristopnih pogajanjih z eu izgubila vsaj pol leta, če ne celo več.

glede srbije je swoboda dejal, da evropski parlament upa na čimprejšnji podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. eu mora biti stroga glede pogojev, ki jih morajo posamezne države izpolniti na svoji poti proti eu, toda hkrati mora biti fleksibilna.

pri makedoniji je evropski poslanec izpostavil njen trenutni spor z grčijo glede imena. današnja odločitev zveze nato, da makedoniji zaenkrat ne izda povabila za članstvo, je po njegovih besedah rezultat trme tako na strani grčije kot makedonije. kot je opozoril, bi ta spor utegnil ogroziti tudi začetek pristopnih pogajanj makedonije z eu.

(sta)

mednarodna konferenca, 11.-12. april 2008 - ljubljana, grand hotel union

ko danes razpravljamo o medkulturnem dialogu v evropi vse pogosteje pozabljamo, da je ta dialog možen v okviru zgodovinsko posredovanih življenjskih form, ki so konstituirale evropsko kulturno zavest. medkulturni dialog, za katerega si danes v evropi prizadevamo, se zato ne more vzpostavljati zgolj na ravni socialne komunikacije ali kulturne informacije. “evropsko srečevanje” se je zgodovinsko uresničevalo prav v zadevah filozofije, znanosti, vere, umetnosti, politike.

to seveda velja tudi za srečevanje z zunaj evropskimi kulturnimi in civilizacijskimi tradicijami, ki smo jim te vrednosti bodisi podarjali bodisi vsiljevali. če naj vzpostavljanje interkulturnega pogovora bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam, potem je potrebno, da ta razgovor odpiramo predvsem v teh elementarnih okvirih, ki so ga zgodovinsko omogočili, ki pa so ravno kot zgodovinske možnosti postali problematični.

evropa se zato ne more enostavno sprijazniti s procesom globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje “kulture”. v tem je nemara tudi zajet ključni smisel pogovora v kulturi kakor tudi pogovora med kulturami danes.

udeleženci konference: prof. dr. rémi brague, francija, prof. dr. alain finkielkraut, francija, györgy dalos, madžarska, dr. h. c. karl-markus gauss, avstrija, prof. dr. bronislaw geremek, poljska, adam michnik, poljska, prof. dr. bernhard waldenfels, nemčija, prof. dr. adel theodor khoury, nemčija, prof. dr. umberto galimberti, italija, prof. dr. andrei marga, romunija, vidosav stevanović, srbija, prof. dr. ioanna kuçuradi, turčija in prof. dr. dean komel, akad. drago jančar, alenka puhar, akad. prof. dr. tine hribar.

uradni gosti: jan figel, komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade, evropska komisija, odile quintin, generalna direktorica, generalni direktorat za izobraževanje in kulturo, xavier troussard, vodja enote za kulturno politiko in medkulturni dialog , generalni direktorat za izobraževanje in kulturo.

več informacij o konferenci

(slovenija.doma v evropi)

težava je v imenu države namreč. če bi makedonija spor z grčijo glede svojega imena, zaradi katerega grčija noče dati soglasja k povabilu makedoniji v nato, rešila v predvidenem roku, bi nato avtomatsko dobila povabilo v zavezništvo. ali pač? 

korenine spora med makedonijo in grčijo niso mladega nastanka, tako da si obetam še dolgo »vojno« glede imena. je pa grčija pripravljena pristati na sestavljeno ime, ki bi jasno kazalo razliko med državo in severnogrško pokrajino z enakim imenom. prav tako pa vztrajajo, da se mora novo ime uporabljati na vseh ravneh, v mednarodnih in bilateralnih odnosih.

povabilo v nato pa sta le dobili hrvaška in albanija.

(siol.net)

belgijski zunanji minister karel de gucht nasprotuje temu, da bi nekdanji britanski premier tony blair zasedel mesto predsednika evropske unije oz. natančneje predsednika evropskega sveta za dobo dveh let in pol.

belgija nasprotuje blairu kot kandidatu za najvišji položaj eu, saj se velika britanija ne vključuje polno v vse politike eu. po njegovem mnenju mora predsednik evropskega sveta oz. eu prihajati iz države, ki polno sodeluje v vseh politikah eu. in prav je tako – država, ki vseskozi išče izjeme in odstopa od določil pogodb eu, kakor v primeru lizbonske pogodbe, kjer je listina o temeljnih pravicah izvzeta za veliko britanijo in poljsko, ne more imeti kandidata, ki bi v polni meri zastopal interese eu.

velika britanija se je v času svojega članstva v eu priborila vrsto izjem – poleg že omenjenega, država nasprotuje uvedbi evra, prav tako pa ni članica schengenskega območja. blaira sta sicer podprla britanski premier gordon brown in francoski predsednik nicolas sarkozy.

pomembno je, da v skladu z lizbonsko pogodbo morajo kandidate za najvišje položaje v povezavi podpreti vse članice eu, kar pomeni, da če nekomu nekdo ni všeč, enostavno ne more biti izvoljen.

(slovenija.doma v evropi)